Človek in njegova pozornost

Človek je skozi svoj obstoj spreminjal in prilagajal okolico svojim potrebam in si s tem zagotavljal bolj udobno in varnejše bivanje. S tem je lahko vedno večji del pozornosti, ki jo je prej potreboval za golo preživetje, začel usmerjati v ustvarjanje in zagotavljanje dobrin, ki jih nujno ne potrebuje. Pozornost, ki jo je prej namenjal čim bolj učinkovitemu gibanju, saj mu je le to zagotavljalo preživetje v neprijaznem – še neprilagojenem okolju, sedaj namenja večinoma drugim stvarem, ki niso povezana s telesom in gibanjem. To pomeni, da izgublja prej nujno močno povezanost uma s telesom, kar se odraža z vse slabšim občutenjem in zavedanjem lastnega telesa. Gibanje je prepuščeno avtomatizmu iz naše podzavesti, ki pa je skozi celotno življenje pod velikim vplivom fizičnih in čustvenih travm. Včasih je človek vse potrebno delo opravil ročno, oziroma s svojim gibanjem, sedaj pa je večinoma prikovan na stol v pisarni ali prevoznem sredstvu. Gibanje je osnovna človeška potreba, zato se tudi sedaj z namenom boljšega počutja poskušamo vsak na svoj način rekreirati. S tem bi lahko nekako nadoknadili pomanjkanje gibanja, vendar se večinoma tega lotevamo preveč na silo, v naglici in brez da bi prisluhnili, kaj nam sporoča telo. Včasih celo skušamo prelisičiti telo, da bi zmogli več in hitreje, ter um zaposlimo s poslušanjem glasbe, v fitnesih z gledanjem televizije in nasploh z opazovanjem štoparic, števcev, pulz metrov, watt metrov in še bi lahko naštevali… Na tak način postane vrzel med umom in telesom vse večja, kar se na začetku odraža v obliki kroničnih bolečin, ki so posledica kronično napetih mišic. S tem so povezane naše gibalne omejitve, togost telesa, povečana možnost obrabe sklepov in nasploh poškodb. Sčasoma se lahko pojavijo tudi resnejša bolezenska stanja. S pravilnim pristopom, kakršnega uči AEQ metoda®, je mogoče spet združiti um in telo, spremeniti gibalne vzorce v naši podzavesti in blagodejno vplivati na svoje počutje in življenje nasploh.